Moja služba – prodaja nepremičnin

Ko sem še hodila v osnovno šolo smo pri pouku morali predstaviti službo, ki jo želimo opravljati v prihodnosti. Jaz sem vedela, da je to prodaja nepremičnin. Učiteljice so me čudno pogledale, ko sem izjavila s čim se želim ukvarjati. Vse moje sošolke so si želele postati učiteljice, frizerke, zdravnice ali kaj podobnega. Jaz pa sem imela drugačne ideje in presrečna sem, da imam vse do današnjega dne možnost opravljati svojo sanjsko službo. 

Zaposlila sem se precej hitro. Po faksu, ki sicer ni bil nikakor povezan s poklicem, katerega sem si že od nekdaj želela opravljali sem se zaposlila v podjetju, katerega primarna naloga je prodaja nepremičnin. Naprej sem delala kot tajnica, kar mi ni bilo najbolj po volji, ampak vedela sem, da je treba nekje začeti. Sanjala sem namreč o tem kako bom nekega dne prodajala ogromne zgradbe, vredne neverjetno veliko denarja in kako uspešna poslovna ženska bom. Prodaja nepremičnin pa nikakor ni tako preprosta kot je videti. Preden lahko dejansko prodajaš stavbe o katerih sem jaz sanjala, moraš imeti kar nekaj znanja. 

Lezla sem po letvici v našem podjetju in kaj kmalu sem dobila možnost prodati prvo dodeljeno stanovanje. Prodaja nepremičnin mi je bila tako rekoč usojena. Sama namreč mislim, da sem delo opravila odlično in tudi moj šef je bil name zelo ponosen. Bila sem profesionalna, stanovanje pa sem prodala hitreje kot kdorkoli prej. 

Moje otroške sanje so se tako uresničile. Vedno s ponosom povem kaj vse mi je dala prodaja nepremičnin. Ustvarila me je v izredno močno osebo, ki je ne glede na vse pripravljena uspeti v svojem poslu. Še vedno ne prodajam ogromnih zgradb, ki so vredne milijone evrov, ampak vem da ima prodaja nepremičnin zame pripravljenih še veliko izzivov. Vse kar si želim, bo prišlo s trdim delom in trudom in nikakor drugače. Moj nasvet vsem mladim je, da naj ne glede na vse očitke ostalih sledijo svojim sanjam, saj bodo le tako srečni v svojem življenju.

 

Sodni prevajalec je potreben tudi glede vpisa na tujo univerzo

Starši smo tisti, ki bi svojemu otroku nudili največ, vseeno pa nas stisne, če nam otrok reče, da bi rad šel v tujino, ker hkrati vemo, koliko nevarnosti je in da so tudi boljši pogoji za uspevanje, tako se le redkokdo vrne, če le ima srečo. Tako je tudi nam sodni prevajalec sodeloval, ko se je sin vpisoval na tujo univerzo.

Potrebni so bili določeni dokumenti, ki smo jih morali pridobiti, med njimi je bil tudi sodni prevajalec in še vse ostale stvari. Danes ne vem povedati kakšni so bili moji občutki kot mama, hkrati sem bila vesela, a po drugi strani bi skakala od veselja, če bi si sin premislil in ostal v Sloveniji.

Ko smo vse potrebno uredili in nam je sodni prevajalec pripravil potrebne dokumente, sem vedela, da poti nazaj več ni. Tako sem lahko še samo upala, da bo srečen. Ko je odšel študirat v tujino, se mi je trgalo srce, kot da gre en košček srca stran, nikakor se nisem mogla sprijazniti z tem, potem pa je bilo vedno lažje, moderna tehnologija nam že omogoča, da se lahko vidimo in slišimo vsak dan, to je tudi meni zelo pomagalo. Sin je uspeval, dokončal študij in si poiskal novo službo, sodni prevajalec je bil pri pomembnih listinah še vedno potreben, ker je sin bil še vedno slovenski državljan in vsepovsod je potreboval uradne dokumente, ki jih sodni prevajalec lahko izda.

Na koncu nam je sodni prevajalec pomagal pri registraciji podjetja, ker je sin odprl podjetje v tujini. Takrat pa sem vedela, da bo tam tudi ostal. Danes je velik poslovnež, zame še vedno moj majhen sin, ki ga pogrešam, ker ima zelo malo časa, da pride domov, kar se slišiva in vidiva se preko spleta. Sama sem prepričana, da če gre otrok študirat v tujino tam tudi ostane, ker so pogoji za uspevanje boljši, kot pri nas, samo začeti mora, naš sodni prevajalec pa mu pri tem pomaga, kar se tiče listin in raznih dokumentov.