Casino Slovenija in praznovanje mojega okroglega rojstnega dneva

Nisem želela praznovati svojih 40 let, nekako nisem bila pri volji, ta štirideseta so mi bila grozna, nisem hotela biti stara 40 let, na koncu pa je bil casino Slovenija tisti prostor, kjer sem praznovanje zaključila z nasmejanim obrazom. Začelo se je nekako tako, da sem vseeno čutila potrebo, da prijateljice počastim in tako sem se odločila za večerno pijačo na lepi terasi, da malo poklepetamo in to je to, pristala pa sem v casino Slovenija, po zaslugi njih. 

Seveda so prišle vse prijateljice pripravljene in že sem videla, da bo vse šlo v drugo smer. Lepo smo se imele, pogovarjale, smejale, obujale spomine, na kar je prijateljica rekla, da moramo še nekam na pijačo. Nisem se branila, lepo sem se imela, pa sem pristala, problem je bil, ker nisem vedela kam gremo. Šle smo v casino Slovenija in jaz sem ostala brez besed. Na vhodu smo dobile eno pijačo gratis in to je bil naš začetek. Jaz sem se samo smejala, da sem pristala v casino Slovenija, a pravzaprav nisem hotela praznovati. Vse skupaj mi je bilo smešno in ni dolgo trajalo, da smo se vživele, tako smo se posedle za igralno mizo in odigrale eno igro. 

Uživale smo kot še nikoli, ker so prijateljice povedale, da jaz praznujem rojstni dan, so mi nekaj žetonov podarili. Toliko smeha, ki smo ga imele ta večer, ga še nismo nikoli. Vse smo se sprostile, bile srečne, nasmejane. Ko sem to videla, sem postala srečna, da praznujem na ta način svoj 40 rojstni dan, če bi ga organizirala sama, ga sigurno ne bi načrtovala v casino Slovenija. Na koncu so že vsi vedeli, da praznujem in se mi smejali, jaz pa sem se jim smejala nazaj.  Če nimate rada zabav, probajte preživeti rojstni dan v casino Slovenija, boste videli, da vam ne bo dolgčas, pa še spomini bodo nepozabni.

Kako lepa je ideja, da iz reciklirane plastike nastanejo novi plastični izdelki

Vse več se govori o plastiki, kako bi jo radi omejili in vse več ljudi gleda na to da bi plastični izdelki nadomestili druge materiale. To nas opozarjajo tudi po televiziji in tako naprej. Meni pa se je ta ideja, ki sem jo videla pred kratkim zdela noro dobra, kajti podjetje iz reciklirane plastike izdeluje nove izdelke.

Tega sploh ne bi opazila, če se ne bi pogovarjala z enim gospodom, ki dela v kobilarni in mi je povedal, da so njihovi plastični izdelki iz reciklirane plastike. Tako sem sama začela gledati na vse skupaj bolj pozitivno, ker mi enostavno gre že na živce, ko neprestano poslušam, kako naj se plastiki izogibamo. Pa se res lahko?

Jaz mislim, da so to večje stvari in mi mali ljudje pri tem ne moremo popolnoma nič, ja lahko jaz v trgovini ne vzamem plastične vrečke, to pa je tudi vse. Vsi drugi plastični izdelki, ki se v trgovini ponujajo, tu ne moremo mi kupci čisto nič, to bi morali urediti na začetku, kjer se vse to začne. Zato je nesmiselno, da glavni pritiskajo na nas, naj plastični izdelki ostanejo v trgovini in jih naj ne kupujemo, oni naj raje preverjajo podjetja, ki se ukvarjajo s tem. Kaj bom jaz naredila, če ne bom kupila ene plastične vrečke, če pa je skoraj vsa hrana pakirana v plastiki, to mi naj nekdo pove.

Ta ideja, da iz reciklirane plastike nastajajo novi plastični izdelki, kot so na primer plastični ladijski poden, plastične plošče za uporabo v kmetijstvu, plastični količki, to je se ok in jaz to podpiram 100%.

Naš svet se z veliko hitrostjo razvija naprej in plastični izdelki so del tega, potrebno je samo poskrbeti za pravilni odpad teh izdelkov in da se lahko ponovno dajo v recikliranje, to je ena od rešitve.

Moram poskrbeti za otrokov imunski sistem

Kako jezna sem sama nase, ko vidim, da mi zaradi premalo časa stvari uhajajo iz rok. Kako naporno je vse skupaj, ko bi morala poskrbeti tako za moj imunski sistem, kot za otrokovega in dobesedno nimam časa. Nekdo bi rekel, da so to izgovori, pa žal niso, kajti moja služba zahteva dva človeka in ne enega in ko pridem domov, mi že kmalu spet zvoni telefon in tukaj se lovim, ko bi morala pripraviti dobro kosilo ali že večerjo pa mi zmanjka časa, zjutraj pa tudi grem že prej v službo, predenj se moj otrok zbudi. Tako najin imunski sistem trpi, ker nimava zdrave prehrane. Moj otrok zato, ker jaz nimam nikoli časa dobesedno je same bedarije, jaz pa isto, edino, da sem jaz še na slabšem, ker spijem tone kave kave na dan.

Moram se organizirati, da bom poskrbela za zdravo prehrano, kako še sama ne vem, vendar moram. Ko pridejo vikendi je drugače, takrat imam čas in pripravljam zdravo hrano, a čez teden sem katastrofa. Odločiti se moram, da se bom organizirala tudi čez teden, kajti zdrave prehrane ni težko narediti, niti ti ne vzame veliko časa, samo odločen moraš biti in imeti doma pripravljene sestavine. 

Začela bom počasi, šla bom v trgovino, nabavila zdravo hrano, da jo bom imela saj doma in tako mi bo mogoče lažje, ker ko bom prišla domov in odprla hladilnik bodo v hladilniku zdrave sestavine in najin imunski sistem bom sigurno ojačala, če bom saj vsaki drugi dan naredila kaj zdravega. 

Ni lahko priznam, te sodobne službe vzamejo celega človeka, non stop premišljuješ in delaš, a ko vidiš, da tvoje zdravje peša, da tvoj imunski sistem ni več to kar je bil in da moraš tudi poskrbeti za otrokov imunski sistem, potem veš, da ne moreš več izgubljat časa in se enostavno moraš organizirat. Jaz bom tako večkrat kuhala z telefonom in kuhalnico v roki, da bomo poskrbela za imunski sistem.

Moja služba – prodaja nepremičnin

Ko sem še hodila v osnovno šolo smo pri pouku morali predstaviti službo, ki jo želimo opravljati v prihodnosti. Jaz sem vedela, da je to prodaja nepremičnin. Učiteljice so me čudno pogledale, ko sem izjavila s čim se želim ukvarjati. Vse moje sošolke so si želele postati učiteljice, frizerke, zdravnice ali kaj podobnega. Jaz pa sem imela drugačne ideje in presrečna sem, da imam vse do današnjega dne možnost opravljati svojo sanjsko službo. 

Zaposlila sem se precej hitro. Po faksu, ki sicer ni bil nikakor povezan s poklicem, katerega sem si že od nekdaj želela opravljali sem se zaposlila v podjetju, katerega primarna naloga je prodaja nepremičnin. Naprej sem delala kot tajnica, kar mi ni bilo najbolj po volji, ampak vedela sem, da je treba nekje začeti. Sanjala sem namreč o tem kako bom nekega dne prodajala ogromne zgradbe, vredne neverjetno veliko denarja in kako uspešna poslovna ženska bom. Prodaja nepremičnin pa nikakor ni tako preprosta kot je videti. Preden lahko dejansko prodajaš stavbe o katerih sem jaz sanjala, moraš imeti kar nekaj znanja. 

Lezla sem po letvici v našem podjetju in kaj kmalu sem dobila možnost prodati prvo dodeljeno stanovanje. Prodaja nepremičnin mi je bila tako rekoč usojena. Sama namreč mislim, da sem delo opravila odlično in tudi moj šef je bil name zelo ponosen. Bila sem profesionalna, stanovanje pa sem prodala hitreje kot kdorkoli prej. 

Moje otroške sanje so se tako uresničile. Vedno s ponosom povem kaj vse mi je dala prodaja nepremičnin. Ustvarila me je v izredno močno osebo, ki je ne glede na vse pripravljena uspeti v svojem poslu. Še vedno ne prodajam ogromnih zgradb, ki so vredne milijone evrov, ampak vem da ima prodaja nepremičnin zame pripravljenih še veliko izzivov. Vse kar si želim, bo prišlo s trdim delom in trudom in nikakor drugače. Moj nasvet vsem mladim je, da naj ne glede na vse očitke ostalih sledijo svojim sanjam, saj bodo le tako srečni v svojem življenju.

 

Sodni prevajalec je potreben tudi glede vpisa na tujo univerzo

Starši smo tisti, ki bi svojemu otroku nudili največ, vseeno pa nas stisne, če nam otrok reče, da bi rad šel v tujino, ker hkrati vemo, koliko nevarnosti je in da so tudi boljši pogoji za uspevanje, tako se le redkokdo vrne, če le ima srečo. Tako je tudi nam sodni prevajalec sodeloval, ko se je sin vpisoval na tujo univerzo.

Potrebni so bili določeni dokumenti, ki smo jih morali pridobiti, med njimi je bil tudi sodni prevajalec in še vse ostale stvari. Danes ne vem povedati kakšni so bili moji občutki kot mama, hkrati sem bila vesela, a po drugi strani bi skakala od veselja, če bi si sin premislil in ostal v Sloveniji.

Ko smo vse potrebno uredili in nam je sodni prevajalec pripravil potrebne dokumente, sem vedela, da poti nazaj več ni. Tako sem lahko še samo upala, da bo srečen. Ko je odšel študirat v tujino, se mi je trgalo srce, kot da gre en košček srca stran, nikakor se nisem mogla sprijazniti z tem, potem pa je bilo vedno lažje, moderna tehnologija nam že omogoča, da se lahko vidimo in slišimo vsak dan, to je tudi meni zelo pomagalo. Sin je uspeval, dokončal študij in si poiskal novo službo, sodni prevajalec je bil pri pomembnih listinah še vedno potreben, ker je sin bil še vedno slovenski državljan in vsepovsod je potreboval uradne dokumente, ki jih sodni prevajalec lahko izda.

Na koncu nam je sodni prevajalec pomagal pri registraciji podjetja, ker je sin odprl podjetje v tujini. Takrat pa sem vedela, da bo tam tudi ostal. Danes je velik poslovnež, zame še vedno moj majhen sin, ki ga pogrešam, ker ima zelo malo časa, da pride domov, kar se slišiva in vidiva se preko spleta. Sama sem prepričana, da če gre otrok študirat v tujino tam tudi ostane, ker so pogoji za uspevanje boljši, kot pri nas, samo začeti mora, naš sodni prevajalec pa mu pri tem pomaga, kar se tiče listin in raznih dokumentov.